Največji mobilnik, srednji PDA ali mini-prenosnik?

23.05.2005
Objavil: Mojca Giacomelli

Tokrat smo s testirano opremo malce zašli z našega področja (mobilna tehnologija), vsaj glede velikosti in vrste opreme. Podjetje Normacom d.o.o. nam je za testiranje namreč posodilo prenosni računalnik, ki se s tematiko našega portala "sreča" na področju brezžičnega prenosa podatkov preko omrežja GSM/GPRS.

Ker nismo strokovnjaki na testiranje računalnikov, nismo izvajali nobenih specializiranih testov, ampak smo prenosnik vzeli pod drobnogled s stališča mobilnega uporabnika. FlyBook 3G proizvajalca Dialogue je namreč majhen lahek prenosnik, ki ima poleg modrega zoba in Wi-Fi vgrajen tudi GSM modul, ki deluje v treh frekvenčnih področjih (vanj je vgrajen model Siemens MC-45).

Pa si najprej poglejmo nekaj tehničnih podatkov, ki so "krivci" za to, da so skorajda vsi, ki so se v dobrih desetih dneh testiranja srečali z njim, podali približno enak komentar: "Ful je majhen in simpatičen, samo predrag". FlyBook 3G je namreč namenjen točno določeni vrsti uporabnikom – tistim namreč, ki so precej svojega delovnega časa izven domače pisarne, njihova narava dela pa zahteva od njih stalno prisotnost oz. dosegljivost. Aja, cena – slabih 500 tisoč tolarjev za različico, ki smo jo testirali.

Teža in zaslon

Majhnost in zmogljivost sta dve lastnosti, ki nas presenetita. Prenosnik namreč tehta le dobrih 1,2 kilograma (proizvajalec navaja natančno 1230 gramov), mere pa so 235 x 155 x 31 milimetrov. Preseneti nas z ločljivostjo zaslona, saj so na bogih 8,9 palcev uspeli spraviti kar zavidljivih 1024 x 600 pik (wide-XVGA). Da, prenosnik ima t.i. "wide screen" 16:9, ki je ponavadi primeren za gledanje filmov. Zaslon je vrste LSTP (Low Temperature Poly Silicon-based TFT), ki ima še eno posebnost – občutljiv je namreč na dotik. Osnovni opremi prenosnika je tako priloženo pisalo (ki bi bilo lahko malce boljše kvalitete – mnenje avtorice), kateremu so prostor za shranjevanje dodelili pod prenosnikom.

Da pa lahko občutljivost na dotik izkoristimo v kar največji meri, pa ima zaslon še eno odlično funkcionalnost, in sicer ga lahko obrnemo za 180 stopinj in ga poklopimo na tipkovnico. S tem dobimo v bistvu tablični računalnik. In še zadnji "cukrček" – prikaz na zaslonu je možno spreminjati iz ležečega v pokončen format (Landscape – Portrait), kar pride v poštev bri branju kakšnih dokumentov.

Kaj se skriva v drobovju?

Gonilna sila prenosnika je procesor Transmeta Crusoe TM-5800, ki tiktaka z 1 GHz, ima pa 512 KB drugostopenjskega predpomnilnika. Crusojevih 1000 MHz sicer ni enakovrednih Intelovim, vendar precej dobro opravlja svoje delo (ne spletu se najde podatek o primerljivosti, tako naj bi bil enako hiter, kot npr. PIII s 750 MHz). Pri kakšnih zahtevnejših obdelavah bi verjetno "počepnil", vendar zopet ne smemo pozabiti, čemu je namenjen. V testiranem modelu je bilo vgrajenih kar 512 MB RAM-a (DDR), ki je pripomogel k temu, da je bila odzivnost na testu uporabljenih programov za (malce zahtevnejšega) uporabnika čisto dovolj. Za operacijski sistem, programe in naše podatke je na voljo 40 GB prostora na 2,5-palčnem trdem disku, na voljo pa so še različice s 60 GB. Za računalniške poznavalce je bilo morda malce presenetljiva grafična kartica, vgrajena je namreč ATi Radeon Mobility (16 MB VRAM-a).

FlyBooka je poganjal operacijski sistem Windows XP, ki je na voljo v različici Home ali Professional, pristaši Linuxa pa naj bi bili menda tudi zadovoljni (pomoč Linux na FlyBooku).

Priključki - žični

Žično povezovanje z drugimi napravami ne bi smelo biti ovira pri delu, saj je FlyBook opremljen s standardnimi priključki, ki jih danes najdemo tudi pri njegovih večjih "bratih" – klasičnih prenosnikih. Na voljo sta dve USB vtičnici (USB 2.0), kar dva FireWire priključka, razširitveno mesto za PCMCIA kartico tipa II, Video Out, analogni modem in mrežna kartica 10/100, ne smemo pa seveda pozabiti na "predalček" za SIM-kartico.

Majhnost zahteva svoj davek, zato je prenosnik brez disketne enote in bralnika/zapisovalnika zgoščenk ali DVD-jev, vendar to lahko nadomestimo z uporabo zunanjih enot, ki jih priklopimo preko USB ali FireWire vmesnika, hkrati pa bi omenjeni dodatki na potovanjih predstavljali dodatno težo.

Brezžična povezljivost

Pri mobilnosti nam je predvsem pomembno to, da imamo okrog sebe čimmanj kablov (in s tem manj prtljage), zato ima FlyBook skorajda popolno podporo brezžičnim povezavam. Začne se z vgrajeno brezžično mrežno kartico, nato je na vrsti modri zob in ne nazadnje še GSM/GPRS modul (900/1800 in 1900 MHz). Zame osebno bi bil FlyBook popoln, če bi poleg GPRS podpiral vsaj še EDGE, UMTS pa bi mu dodal piko na i. Saj imamo razširitveno mesto za EDGE ali UMTS PCMCIA-kartico, boste dejali ... seveda, vendar to spet predstavlja dodatek, ki ga je potrebno imeti s sabo. V drugem delu sveta proizvajalec ponuja namesto GSM-modula le-tega v CMDA različici.

Tipkovnica, miška ali pisalo?

Zaradi majhnosti tipkovnica seveda ni standardne velikost, ampak je precej manjša, še vedno pa na njej najdemo skorajda vse tipke, ki smo jih vajeni na prenosnikih. Tako skrčene tipkovnice se je seveda potrebno privaditi za normalno uporabo.

Pod zaslonom bomo v desnem kotu našli sledilno paličico (track point), ob njem pa dve tipki, ki simulirata desni in levi gumb na miški. Še en par desne in leve miškine tipke se nahaja na levi strani pod zaslonom, kar precej olajša uporabo "miške". Osebno mi uporaba sledilne paličice ni najbolj domača (boljše se znajdem s sledilno ploščo), zato sem za navigacijo rajši uporabljala pisalo.

Tipkati ali pisati na zaslon?

Zaslon, občutljiv na dotik, ki ga lahko obrnemo in tako dobimo tablični računalnik, kar vabi k temu, da se preizkusimo tudi v pisanju direktno nanj. Žal bomo Slovenci (pa še mnogo drugih narodov) ostali razočarani. Podpora prepoznavanju pisave je na voljo le za tri jezike – angleškega, nemškega in francoskega. Kar pomeni, da se bodo namesto slovenskih besed izpisale le neke čudne izpeljanke, pri pisanju angleških besed pa teh težav ni bilo. Kot pri vseh napravah, ki imajo zaslon, občutljiv na dotik, moramo seveda tudi sami precej paziti na to, kako pišemo. Počasi, večje in razločne črke pripomorejo k večji stopnji prepoznavanja, in s tem manj kasnejšega popravljanja. Poleg tega pa je prepoznavanje pisanje zelo energijsko požrešno opravilo – približno 15 minutno testiranje prepoznavanja pisave je namreč spraznilo baterijo kar za dobrih 40 odstotkov.


Uporabnost v praksi

Za realno oceno praktične uporabnosti bi seveda morala s prenosnikom iti npr. na daljše službeno potovanje. To ni bilo možno, zato sem prenosnik uporabljala v prostem času na krajih, kjer ni elektrike in žic. Nosila sem ga v priloženi torbici, ker pa je majhen in lahek, ženske pa smo znane po tem, da vedno nosimo s sabo torbico (ki ponavadi ni čisto miniaturna – saj veste, "Sport Billy" sistem ...), sem ga lahko spravila k ostalim pomembnim in manj pomembnim pripomočkom, ki se najdejo v moji torbici. Zanimiva je bila reakcija okolice, ko sem iz torbice potegnila računalo :). Zato bi seveda brez problema našel svojo mesto tudi v raznoraznih poslovnih aktovkah, ki so obvezen del opreme ciljne skupine uporabnikov.

Baterija in varčevanje s porabo energije je ena boljših strani – tako je vzdržal kar nekaj več kot tri ure in pol normalnega dela. Definicija "normalnega dela" je v tem primeru osredotočena na tisto, kar bi nekdo uporabljal na poti – storitve interneta (svetovni splet in e-pošta), pisanje in urejanje besedil in preglednic, mogoče priprava kakšne predstavitve v ustreznem programu, ter opravljenih nekaj klicev in poslanih ter sprejetih nekaj kratkih sporočil. Da, FlyBook nam je lahko v skrajni sili tudi nadomestilo za klasični mobilni telefon. Zvočniki so vgrajeni pod zaslonom, mikrofon pa se nahaja na zgornjem delu ohišja. Na testu mi ni uspelo "prepričati" vgrajen GSM modul, da bi za telefoniranje uporabil modrozobo slušalko, ki je bila sparjena z računalkom, kar bi bilo mnogo elegantneje, kot pa pogovor s prenosnikom (in seveda reakcije okolice, ko se pogovarjamo z računalnikom).

Vgrajen WLAN modul bo prišel prav povsod, kjer so na voljo javno dostopne točke, kjer pa le-teh ni, pa lahko uporabimo GPRS. Vgrajen je Siemensov modul MC-45, kar je garancija za hiter prenos podatkov. Telefoniranje preko modula sem že omenila, s pomočjo programa Mobile Phone Tools pa si lahko uredimo imenik, pošiljamo in sprejemamo kratka sporočila ali pa e-pošto. Uporabljamo lahko samo eno vrsto brezžične povezave – samo WLAN ali pa samo GPRS

Zagotovo pa FlyBook ni namenjen zunanji uporabi, predvsem v sončnem vremenu. Za te namene je namreč zaslon neprave vrste. Ravno tako ni namenjen temu, da ga uporabljamo kot primarno računalo, saj je že tipkovnica za te namene premajhna, sčasoma pa bi začeli čutiti razliko v moči procesorja. Pogrešali bi tudi vgrajeno CD/DVD enoto, čeprav lahko npr. programsko opremo nameščamo tudi preko omrežja. Problemček pa bi se pojavil takrat, ko lokalno omrežje ni na voljo, podatke pa lahko dobimo samo na zgoščenki (čeprav nas je danes večina opremljenih z USB-pomnilniki).

V času testa sem na prenosniku uporabljala prostodostopne programe: Mozilla Firefox (za brskanje po svetovnem spletu), Thunderbird (za pošto), IrfanView (za pregledovanje in enostavno obdelavo slik), ICQ (za obvezni klepet), OpenOffice.org (za pisarniške programe), Total Commander.

Prenosnik je za testiranje posodilo podjetje Normacom d.o.o.