Mali UMTS računalnik

24.01.2006
Objavil: Mojca Giacomelli

V dobri četrt kilograma težki napravi(ci) najdemo že kar precej zmogljiv dlančnik s funkcijo telefona, podporo UMTS, vgrajenim modrim zobom in Wi-Fi. Vse skupaj s tipkovnico in zaslonom ločljivosti 640 x 480 pik. Pa procesor? Dobrih 500 Mhz ... natančneje 520 Mhz.

Same dobrote ... vam že kaj kaplja slina na tipkovnico? :) Vse prej našteto so uspeli stlačiti v dlančnik, pravzprav križanec mobilnika in dlančnika. Vse vgrajene funkcionalnosti zahtevajo svoj davek – velikost in predvsem težo samega dlančnika.

Izgled

Qtek 9000 je sicer po zunanjih merah le malce debelejši in širši od recimo modela 9100, vzrok za že kar ogromno težo (za dlančnik) pa je zagotovo skupek vseh funkcionalnosti. Pa začnimo ...

Dlančnik lahko uporabljamo na dva načina. Ko ga odpremo, se pred nami odkrije klasična QWERTY tipkovnica z 62 tipkami, nad njo pa zasije 3,6-palčni zaslon ločljivosti kar 640 x 480 pik. V tem primeru bomo dlančnik lahko uporabljali kot kakšen mini-prenosni računalnik. Če zaslon fizično obrnemo oz. zavrtimo okrog svoje osi ter ga položimo na tipkovnico, pa dobimo "klasičen" dlančnik (zaslon se avtomatično obrne iz ležečega v pokončen položaj). Možno je tudi ročno obračanje zaslona s tipko na zaslonu (pokončno/ležeče z različnimi usmeritvami glede spodnjega in zgornjegea dela). Na sprednji strani (kjer je zaslon) bomo na vrhu najprej našli zvočnik za uporabo pri telefoniranju, pod zaslonom pa lečo notranje kamere. Ob njej se nahaja še petsmerna navigacijska in funkcijska tipka. Na desnem boku najdemo od zgoraj navzdol najprej prvega (od dveh) zvočnikov, nato gumb za uravnavanje glasnosti zvokov dlančnika in telefona ter pod njim infrardeči vmesnik (IR). Nadaljuje se s tipko za proženje glasovnega izbiranja, pod njo pa najdemo tipko za vklop kamere ter še drugi zvočnik. Na zgornjem delu levega boka sta dobro vidna gumba za sprejem in zavrnitev klica oz. za vklop "mobilnika". Na spodnjem delu levega boka pa je mini-USB priključek (za priklop na napajanje ali za povezavo z računalnikom preko USB-kabla, ki hkrati tudi napaja baterijo dlančnika). Nato je še v ohišje pogreznjen gumb za resetiranje dlančnika ter vtičnica za slušalke. Na zgornjem in spodnjem vogalu sta še dve diodi, ki z utripanjem ponazarjata stanje dlančnika glede brezžičnega povezovanja – zgornja je aktivna za telefonski del, spodnja pa za bluetooth in Wi-Fi. Na zadnjem delu se bohoti leča druge kamere ločljivosti 1,3 MP z dodatno "bliskavico".

O zaslonu ne morem napisati drugega, kot da je odličen. Kljub temu, da sem ga zaradi varčevanja z baterijo nastavila na precej nizko stopnjo osvetlitve, je bila le-ta še vedno zelo močna in normalno berljiva. Tudi tipkovnica je lahko osvetljena, in sicer z rdečo barvo. Priporočam, da si za osvetlitev le-te nastavite avtomatičen senzor vklopa osvetlitve. Le-ta bo zaznal, kdaj naj vklopi osvetlitev tipk. S tem si bomo prihranili precej energije, katere potrebuje qtek 9000 za svoje delovanje kar precej. Stanje baterije lahko natančneje spremljamo z uporabo programa GPRS monitor (priložen na zgoščenki), ki omogoča tudi spremljanje prenosa podatkov preko GPRS/UMTS.

Uporaba tipkovnice ali pisala?

Vgrajena tipkovnica omogoča udobno pisanje sporočil in dokumentov ter (ob začetni uporabi navodil) upravljanje dlančnika. Osebno sem do v take in podobne naprave vgrajenih tipkovnic malce skeptična, saj so le-te ponavadi manjše in precej manj udobne za uporabo. Qtekova tipkovnica je sicer med boljšimi, vendar sem jo sama v času testiranja uporabljala zelo malo. Če jo želimo uporabljati, moramo dlančnik imeti nekam položen (npr. miza), kar pa je včasih nemogoče (npr. na poti z avtom, v vlaku ali avtobusu ...). Sama sem na dlančniku navajena uporabe pisala in zaslona, občutljivega na dotik, zato sem tudi na testiranem dlančniku večinoma uporabljala ta način upravljanja in pisanja.

Pri pisanju imamo kar nekaj možnosti – lahko uporabljamo navidezno tipkovnico, ki se nariše na zaslonu, lahko pa se potrudimo in naučimo prostoročnega pisanja. Testirani model ima vgrajeno prepoznavanje pisave T9, vendar le v angleškem jeziku, zato je prvi korak, ki ga storimo, izklop le-tega. Za najhitrejše pisanje izberemo Block-recognizer. Ko sem prvič začela pisati s pisalom, so se mi usta razširila v zelo širok nasmeh. Zakaj? Zato, ker je pisava, ki jo dlančnik prepozna, tipa Graffiti 1. Osebno uporabljam palmovega Tungstena T5, kjer so zamenjali pisavo na Graffite 2, ki pa ne omogočajo tako hitrega pisanja kot predhodna različica. Za vse stare mačke, ki pogrešajo Graffite 1, bo to torej razveseljiva novica! Novinci pa se bodo morali za hitrejše pisanje najprej naučiti osnov Graffitov 1.

Izbira – tipkovnica ali pisalo, bo torej vaša. Moja je bila pisalo.

Uporabni programi

Spisek že prednaloženih programov je precejšen: Microsoft Pocket Outlook (Inbox, Contacts, Calendar), Tasks, Microsoft Windows Media Player, Microsoft Pictures, Microsoft MSN Messenger, Microsoft Pocket Internet Explorer, Pocket Office, Microsoft ActiveSync, Games, Calculator, Voice Notes, Photo Contact ID, nadaljuje pa se z dodatnimi apliakcijami, ki jih dobimo v paketu, med katerimi pa izstopata npr. ZIP in PDF Viewer.

Sinhronizacija imenika, kontaktov, koledarja in e-pošte ter drugih datotek je z uporabo ActiveSynca zelo preprosta. Na tem mestu velja opozorilo pa uporabi najnovejše različice ActiveSynca 4.1. S tisto, ki je priložena paketu, so namreč težave pri uporabi, kar je ugotovil tudi proizvajalec in takoj izdal novejšo (razlaga). Za sinhronizacijo lahko uporabimo USB-kabel (najhitrejše in najenostavnejše) ali pa modri zob oz. IR. V času testiranja sem uporabljala kar USB-kabel, saj mi ni uspelo pravilno nastaviti dlančnika za povezavo preko modrega zoba. Na osebnem računalniku imam namreč nameščeno dodatno programsko opremo (OS je Win XP SP2), ki mi pogosto povzroča težave pri uporabi programov za povezovanje. Prepričana sem, da bi mi brez nameščene dotične programske opreme sinhronizacija preko modrega zoba uspelo vzpostaviti brez težav.

Dodatnih programov si lahko naložimo, kolikor nam srce poželi. Pa seveda prostor moramo imeti. Le-tega v osnovi namreč malce primanjkuje, zato je pametno takoj dokupiti spominsko kartico.

Telefonski del

Telefonske aplikacije so preproste – virtualna tipkovnica telefona z najvažnejšimi gumbi – spisek za hitro klicanje (možnih osem številk), seznam klicev ter gumba za vzpostavitev video in navadnega klica. Možnih je več načinov telefoniranja – z dlančnikom ob glavi, prostoročno z dlančnikom v roki ali na mizi in z vklopljenim zunanjim zvočnikom, najelegantnejše pa bo zagotov telefoniranje z uporabo slušalk, tako žičnih kot brezžičnih. Žične slišalke (stereo) so priložene, modrozobe si bomo morali pa seveda sami nabaviti. V času testiranja sem uporabljala eno izmed cenejših bluetooth slušalk Govorno klicanje je delovalo brez težav, ravno tako sprejem in zavrnitev klica preko slušalke. Nad slišnostjo se sicer ne morem ravno pohvaliti, vendar vzamem v zakup, da je qtek 9000 primarno dlančnik, in šele nato telefon.

Zapisom v imeniku lahko dodamo svojo sliko, melodijo zvonjenja in seveda glasovno oznako (poleg drugih podatkov seveda). Ob klicu se sicer majhna slikica seveda prikazuje na zaslonu.

Spisek klicev je zgledno urejen z vsemi potrebnimi podatki, lahko pa ga filtriramo glede na vrsto klica.

Videoklic kot ena izmed dobrot UMTS-a je klasičen. Dve kameri omogočata preklapljanje med pogledi. Pa vendar, vprašanje o uporabnosti tega pri qteku 9000 je zagotovo na mestu – si predstavljate nekoga, ki hodi po mestu z njim v roki in govori v dlančnik? Ok, recimo, da uporablja slušalke, pa vendarle – še vedno ima dlančnik pred seboj? :)

Fotografiranje in snemanje

Kamera zagotovo ni glavni adut dlančnika ... je pa pripomoček, ki je v tem obdobju uporabe in rasti mobilne telefonije "must have" zadeva. Vgrajeni sta dve kameri – zunanja in notranja, ki jo bomo uporabili za slikanje samoportretov, predvsem pa nam bo prišla prav pri uporabi "cukrčkov" UMTS-a, t.j. video telefonija.

Nastavitev za uporabo kamere je kar precej. Začnejo se z izbiro načina oz. velikosti slike (slika, video, MMS video, panorama, šport ....), nato lahko izberemo ravnovesje beline ali pa vrsto učinkov. Slikam lahko dodajamo še razne okvirje, možen pa je preklop med zunanjo in notranjo kamero, pri čemer ima notranja seveda manjšo ločljivost slikanja. Zunanja ima največjo ločljivost 1280 x 1024 pik, lahko pa jo povečamo na 1600 x 1280 pik, vendar to ni prava povečava (gre le za interpolacijo).

Posnete slike niso ravno med najboljšimi, vendar visoke kakovosti niti ne smemo pričakovati, saj gre le za dlančnik.

Povezani v svet kjerkoli

Z vsemi načini povezovanja, ki jih dlančnik premore, smo z njim lahko resnično povezani v svet kjerkoli se že nahajamo. Za urbana mestna področja je podpora prenosu podatkov GPRS in UMTS, Wi-Fi pa lahko uporabljamo praktično povsod, kjer imam dostop do brezžičnega omrežja (WLAN).

V času testiranja sem s pridom uporabila obe našteti možnosti, saj so bili "na sporedu" novoletni prazniki, ko je večina izmed nas več na poti oz. zunaj kot doma. S qtekovo pomočjo tako nisem pogrešala svojega domačega računalnika, saj mi je UMTS povezava zagotavljala hiter dostop do e-pošte in spleta. Wi-Fi pa sem s pridom uporabila kar v domačem okolju – za hitro branje pošte brez potrebe po prižganem "velikem" računalniku. Kot dostopno točko uporabljam Linksysov brezžični usmerjevalnik, kamor sem vpisala MAC naslov qtekove mrežne kartice (zaradi filtriranja dostopa), in že sem lahko veselo uporabljala ADSL povezavo. Vse antene so notranje, tako da prevelikega dosega tudi pri uporabi Wi-Fi ne moremo pričakovati, vseeno pa sem bila v stanovanju s signalom prijetno presenečena. V sobi, preko treh (precej debelih) sten, je bil signal še zadovoljiv za surfanje in pregledovanje e-pošte.

Za povezavo z drugimi napravami so na voljo modri zob, IR in USB kabel. Z uporabo le-teh se lahko povežemo z osebnim računalnikom, preko modrega zoba in IR pa tudi z drugimi mobilnimi napravami. Prenos je seveda najhitrejši preko USB-kabla (priložen prodajnemu paketu), čeprav deluje le po protokolu 1.1.

Kot sem omenila že prej, sem v času testa brez težav uporabljala bluetooth slušalko, dlančnik pa sem preizkusila tudi v navezi z avtoinštalacijo (bluetooth) Parrot CK3100. Povezava se je po parjenju vzpostavila brez težav, le samodejne sinhronizacije ni bilo. Kar je pomenilo, da bi morala poslati na inštalacijo vsak kontakt posebej, mogoče pa celo obstaja rešitev v obliki dodatnega programa.