V koraku s časom

13.01.2009
Objavil: Mitja Zupančič

Tako nekako to poteka, nekdo predstavi neko novost in potem jo drugi kopirajo in/ali izboljšajo ter uporabijo v svojih izdelkih. Zaslon občutljiv na dotik je na voljo že dolgo časa tako, da ne predstavlja nobene revolucije med mobilniki.

Splošno Sporočanje Večpredst. Povezljivost Pripomočki

	datum	microSD
	ura
	slovenski jezik
	vibriranje
	ALS
	razširitveno mesto za kartico
	zunanja antena
	zaslon občutljiv na dotik
	prog. oprema za povezavo s PC
	Accelerometer (orientacijski senzor)

	SMS
	EMS
	MMS
	e-pošta (IMAP/POP3)
	push-email
	Push To Talk

	lastne melodije (skladatelj)	3,15 Mpix Povečava: 3x nočni način panorama samosprožilec efekti okvirji nastavljanje beline nastavljanje osvetlitve makro način slikanja dve kameri vgrajena bliskavica Snemanje video: neomejeno
	predvajalnik MIDI melodij
	predvajalnik MP3 melodij
	predvajalnik WAV melodij
	MIDI za zvonjenje
	WAV za zvonjenje
	MP3 za zvonjenje
	lastno ozadje
	teme
	vgrajen fotoaparat

	GSM 900/1800 MHz
	GSM 900/1800/1900 MHz
	GSM 850/900/1800/1900 MHz
	5G
	GPRS
	HSCSD
	EDGE
	UMTS
	HSDPA
	Wi-Fi
	bluetooth
	infrardeči vmesnik
	kabel (USB, ...)
	HTTP (spletne strani)
	WAP
	GPS (satelitska navigacija)
	TV-OUT
	LTE
	NFC

	koledar
	budilka
	opomniki
	kalkulator
	snemalnik zvoka/diktafon
	igre
	java
	radio FM

No, razen pri finski Nokiji, kjer so se do nedavnega takih tipov zaslonov otepali, kot hudič križa. A zapihal je nov veter in tudi Finci so se prilagodili trgu, ter izdali njihov novi mobilnik »za rajo« upravljiv kar s prsti.

Prvi vtisi, kvaliteta izdelave

Mogoče malce pretiravam, Nokia je namreč že izdala nekaj mobilnikov z zaslonom občutljivim na prstni dotik. Spomnimo se namreč modela 7710 ali pa 6708. Slednja je bila le BenQ P31 »preoblečena« v Nokio. A vendar 7710 je bila svoj čas nekaj popolnoma novega. Sicer mi še danes ni jasno kam so ciljali z njo, mogoče je služila kot testni poligon za prihajajoče modele, kdo bi vedel. A vendar je bila skoraj prvi (ne pozabimo na prototip 7700) Finski mobilnik z touchscreen (zaslon občutljiv na dotik) tehnologijo.

Prvi vtisi so nekako... hm... plastični, a nič ne de, kaj več niti nisem pričakoval, saj spada v nek srednji cenovni razred, v bistvu osnovni mobilnik (čeprav ponuja veliko) s touchscreenom. Boljši, dražji in s kvalitetnejšim ohišjem (upam) bratci in sestrice so šele na poti.

Hrbtna stran je »gumirana«, kar prijetno dene rokam, opazimo pa tudi nepokrito lečo kamere z napisi Carl Zeiss. No, super, spodobna kamera. Ko obrnemo mobilnik nam sprednja stran pokaže samo 3 tipke na spodnji strani. In sicer za prevzeti klic, meni in končanje klica. Za kaj več potrebujemo prste ali pa pisalo na levem spodnjem delu hrbtne strani. Samo upravljanje po uporabniškem vmesniku je lahkotno, čeprav se mi je na trenutke zgodilo, da sem nekaj pritisnil, pa se niso zgodilo nič. Rešitev je preprosta, potrebno je malo močneje pritisniti in pa se navaditi. Klinc, razvadil sem se Applovih touchscreenov.. Več o tem sledi malo nižje.

Kvaliteta izdelave je za ta razred solidna, nikjer nisem opazil kakšnega večjega škripanja plastike, mogoče je edino malo nerodno jemanje pisala ven iz vložišča, saj ne gre prav rado ven. Občutek imam pa, (upam, da motim) da bo s časoma začelo, ko se bo vložišče obrabilo samo padati ven.

Zaslon

Ena izmed največjih novosti ekspressne glasbenice je ravno zaslon občutljiv na dotik. Kako je rokovati z njim? Precej v redu, je solidno odziven (hja, lahko bi bil bolj), včasih imaš občutek, da nisi pritisnil določene tipke na zaslonu, ko se zaveš, da je potrebno malo bolj agresivno pritisniti.

Nekateri so se bali tako imenovanega »double clicka« oz. dvojnega klika pri določenih izbiranjih po meniju. Le-ta tehnika deluje le v podmenijih, torej gremo v meni z srednjo (fizično tipko) izberemo neko ikonico (recimo nastavitve). V podmeniju, ki se nam odpre pa je potreben dvojni klik. Oziroma drugače rečeno, najprej je potrebno izbrati in potem še enkrat klikniti za zagon. Preprosto, ko se navadiš, od začetka sicer gledaš, ko butl, kdaj se bo kaj odprlo in zakaj se ne, a ko pokapiraš dvojni klik, gre vse OK.

Všeč mi je bil tudi drsnik na desni strani zaslona. Ta je namreč relativno debel (cca 3-4 mm). Gor in dol pa ga vlečemo brez kakršnihkoli težav in ni nikakršne želje po pisalu (stylusu).

Zaslon se sicer pohvali z ločljivostjo 640x360 točk in 3,2 palcoma premera. Ločljivost je dokaj nenavadna, a kljub temu upam, da pri aplikacijah ne bo takih težav, kot je bilo to nekoč z Nokio N90, N80, E60, ki so resda imele izvrsten zaslon, a ni nič pomagalo, ker je bilo (in je še) večina aplikacij pisanih za zaslone z ločljivostjo 320×240 točk. Sama kvaliteta je odlična in mi postane kar malo slabo, ko moram vrniti mobilnik s takim imenitnim zaslonom in iti nazaj na zaslon N95 8GB. Saj vem, slabi 2 leti je razlike med mobilnikoma, čas je za spremembe itd, a kljub temu.

Uporabniški vmesnik, personalizacija

Druga in tudi skoraj največja novost je, popolnoma predelan operacijski sistem Symbian. Tokrat se ponaša z oznako 9.4 izdaja št. 5. Že na prvi pogled vidimo drugačen zaslon v pripravljenosti. Imamo več opcij nastavljanja, lahko si izberemo 4 bližnjice, 4 osebke iz imenika s sliko ali pa preprosto nič. V vsakem primeru na dnu zaslona ostanejo dve bližnjici in sicer za imenik, ter virtualno alfanumerično tipkovnico. Šele ob pritisku na srednjo belo tipko se nam pokaže novi uporabniški vmesnik. Le-ta je doživel mnogo sprememb, a na prvi pogled opazimo drugačno grafiko ikon. Te so sedaj bolj risankasto usmerjene, a če vas to moti ne skrbite, še vedno je in bo dovolj razno raznih tem na spletu za spremembo takih malenkosti.

Več sprememb je doživela sama struktura menijev, ki so sedaj mogoče malce bolj razmetani, kot na prejšnih Symbianih. Čeprav tudi tam, roko na srce ni bilo vse lepo »pospravljeno« in si je bilo potrebno vzeti nekaj minut, da so se bolj/manj uporabljene bližnjice presortirale.

Vgrajen je tudi accelerometer oziroma po slovensko orientacijsko tipalo, verjetno že vrabci na vejah čivkajo čemu služi. No, da skrajšam ugibanja, tipalo nam avtomatsko prilagaja orientacijo zaslona torej, če obrnemo mobilnik za 90° se obrne tudi vsebina na zaslonu, kar je prikladno za delanje posnetkov in pregledovanje le-teh. Moti edino malce počasna galerija posnetkov, kjer odpira kar nekaj časa prvi zaslon posnetih zapisov. Glede počasnosti, naj še omenim, da tudi vgrajen brskljalnik ni ravno nek vzor hitrosti, je pa pač soliden. Na desni strani imamo ves čas plusek. Funkcija tega je približevanje in oddaljevanje vsebine na zaslonu. Osebno me je motilo to, da ko sem si približal vsebino na željeno velikost, je trajalo in trajalo, da se je indikator prikaza približave ugasnil. Vse ostalo lepo dela, vendar, kot sem že rekel, ni ravno super hitro. To bo verjetno postalo na dražjih modelih, kjer bo tudi strojna oprema boljša, močnejša, hitrejša.

Novost so tudi Nokia Maps 2.0 Touch. Torej Nokijini zemljevidi prilagojeni zaslonu občutljivemu na dotik. Kakšnih bistvenih sprememb niti nisem opazil, seveda je vse prilagojeno novemu uporabniškemu vmesniku, a sem vesel, da ni večje potrebe po uporabi stylusa.

Kamera, GPS, glasbeni predvajalnik

3.2 MP kamera ni ravno najnovejši hit tehnologije pa tudi, če so se pod leče podpisali pri znanem podjetju Carl Zeiss. Sicer pa, naj še enkrat omenim, se to v tem razredu mobilnikov kaj več niti ne pričakuje. Kamera je dovolj zmogljiva za povprečne posnetke, za kaj več bo treba seči po drugem mobilniku ali še boljše po kakšnem digitalnem fotoaparatu. O kakšni xenonski bliskavici seveda ni govora, a vendar se vsaj video posnetki snemajo v VGA ločljivosti z 30 sličicami na sekundo. Mogoče se sprašujete, kako deluje sprožilec kamere, posebej avtomatsko ostrenje slike na takem tipu zaslona? Brez skrbi, tudi če pritisnete sprožilec na zaslonu se slika avtomatsko izostri in posname. Za vsak primer pa je na desnem boku mobilnika še klasičen fizični sprožilec z dvema stopnjama pritiska. Prvo autofocus in potem dokončni zajem fotografije.

Sam GPS se je mogoče malce hitreje povezal, kot pri N95 8GB, čeprav se že tam v nekem doglednem času, v primeru, da imamo nastavljen strežnik in dostopno točko.

Nokia Maps 2.0 delujejo zadovoljivo, čeprav bo treba za kaj več posežti po kakšni drugi navigacijski programski opremi. Žal drugega, kot Nokia Maps nismo imeli priloženo.

Testni primerek ima seveda poudarek na glasbeni strani. Torej kakšen je predvajalnik? Hja, dober, podoben, kot v vseh Symbianih. Ustvarite si lahko svoje sezname predvajanja, spremenite izenačevalnik (equaliser), dodate stereo razširanje, ponavljanje pesmi... Vse je le prilagojeno zaslonu občutljivemu na dotik, skratka večje, udobnejše tipke in opcije v podmenijih. So pa Finci napram N serijam torkat 3.5 mm konektor prestavili na vrh mobilnika, poleg tipke za izklop, polnilnega priklopa in microUSB vtiča.

Povezljivost

Nokia 5800 XpressMusic je kakopak HSDPA mobilnik, a vendar se lahko pohvali tudi z drugimi standardi. Kakšen HSCSD, EDGE (razred 32), GPRS (razred 32), microUSB, Wi-Fi je seveda pri taki multimedijski napravi samoumeven.