Čistokrvni avstrijec

12.10.2003
Objavil: Mojca Giacomelli

Tokrat smo na testu imeli telefon avstrijskega proizvajalca Tel.Me. T919 je svojevrsten posebnež, ki so ga namenili predvsem tistim, ki jih je Sony Ericsson P800 predrag. Že operacijski sistem telefona je nekaj posebnega, na sistem menijev pa se moramo privaditi, za kar pa vsekakor potrebujemo precej časa in seveda navodila.

Splošno Sporočanje Večpredst. Povezljivost Pripomočki

	datum
	ura
	slovenski jezik
	vibriranje
	ALS
	razširitveno mesto za kartico
	zunanja antena
	zaslon občutljiv na dotik
	prog. oprema za povezavo s PC
	Accelerometer (orientacijski senzor)

	SMS
	EMS
	MMS
	e-pošta (IMAP/POP3)
	push-email
	Push To Talk

	lastne melodije (skladatelj)	ni podatka Povečava: -/ni podatka samosprožilec nastavljanje beline nastavljanje osvetlitve Snemanje video: brez
	predvajalnik MIDI melodij
	predvajalnik MP3 melodij
	predvajalnik WAV melodij
	MIDI za zvonjenje
	WAV za zvonjenje
	MP3 za zvonjenje
	lastno ozadje
	teme
	vgrajen fotoaparat

	GSM 900/1800 MHz
	GSM 900/1800/1900 MHz
	GSM 850/900/1800/1900 MHz
	5G
	GPRS
	HSCSD
	EDGE
	UMTS
	HSDPA
	Wi-Fi
	bluetooth
	infrardeči vmesnik
	kabel (USB, ...)
	HTTP (spletne strani)
	WAP
	GPS (satelitska navigacija)
	TV-OUT
	LTE
	NFC

	koledar
	budilka
	opomniki
	kalkulator
	snemalnik zvoka/diktafon
	igre
	java
	radio FM

Splošen izgled

Ikone na zaslonu so brez tekstovnega opisa in tako lahko samo ugibamo, čemu je katera namenjena. Precej pohvalno je, da je na spletni strani proizvajalca na voljo precej dokumentacije in programov za ta model telefona.

Telefon je v srebrnem ohišju, ki deluje precej plastično, čeprav je hkrati tudi robustno. Telefon, ki smo ga imeli na testu, je najverjetneje videl, doživel in preživel že marsikaj, kar se mu je poznalo tako na zunaj, kot tudi pri samem delovanju. Velik barvni zaslon je namreč občutljiv na dotik. Dokler zaslona ne umerimo na naše pritiske, nam zna "tapkanje" na ikone delati precej preglavic. Pisalo je zelo lahko, včasih celo preveč, tako da smo večino časa uporabljali kar prste rok. Telefon v primerjavi s SE P800 brez posebnih težav upravljamo z eno roko - no, vsaj glavne funkcije. Ima pa še eno, zelo dobrodošlo funkcijo, in sicer obračanje zaslona za 90 stopinj, kar je vsekakor posebnost na mobilnih telefonih. Zaslon lahko zarotiramo v kateremkoli meniju, poleg tega pa lahko z dvema pritiskoma na srednji gumb povečamo ali pomanjšamo pisavo na zaslonu.

Cel sistem menijev oz. glavne ikone se nahajajo na štirih zaslonih, na eni strani pa je prikazanih šest ikon. Od tega sta dve za pomikanje naprej/nazaj. Pohvalno je, da so ikone za urejanje, pošiljanje, ipd... v celem sistemu enake, enako pa pridemo tudi do raznih dodatnih možnosti - s pritiskom na glavno ikono določenega menija.

O tipkovnici ne moremo napisati nič, saj je, za razliko od P800, nima. Tako vse opravljamo preko zaslona, ki pa zna po dolgotrajni uporabi postati zelo neodziven. Naš testni telefon je tako imel dobre in predvsem slabe trenutke, prepričani pa smo, da nov telefon teh problemov nima, saj z njim rokuje samo en uporabnik.

Pisanje na tem telefonu pa je skorajda poglavje zase. :) Možnosti, kako bomo vnašali tekst, so tri. In sicer lahko v pokončnem načinu prikaza zaslona uporabimo prostoročno pisanje ali pa vklopimo t.i. Woodpiecker, ki je v bistvu klasična tipkovnica, kot jo poznamo na telefonih. V primeru, da imamo zaslon obrnjen ležeče, pa se namesto Woodpieckerja pokaže standardna QWERTY tipkovnica. Za hitro prostoročno pisanje je najprej potrebno pogledati navodila. Z njim bi znali imeti probleme predvsem uporabniki dlančnikov, ki so navajeni drugačnega sistema pisanja znakov. Na T919 namreč pišemo z malo pisano (in ne tiskano) pisavo. Ko pa se navadimo, pa tega problema ni več, pa tudi telefon dovolj hitro sledi napisanim znakom.

Na desni strani telefona najdemo infrardeči vmesnik in razširitveno mesto za MMC/SD kartice, na levi so trije gumbi (vstop za meni, dva se uporabljata za slikanje,..) ter priključek za USB kabel, na zadnji strani najdemo fotoaparat, spodaj pa je ležišče za pisalo ter vtiča za polnilec in slušalke. Telefon ima 14 MB notranjega pomnilnika, proizvajalec pa je pozabil na pomembno stvar - pomnjenje datuma in ure po odstranjeni bateriji. Vsakokrat, ko vzamemo baterijo iz ohišja, se namreč zbrišeta tako datum kot ura.

V kompletu so poleg telefona priložena še tri dodatna pisala, USB kabel in programska oprema. Kartice MMC ni med njimi in jo moramo posebej dokupiti.

Imenik

V imenik telefona lahko shranimo do 1024 zapisov. Podrobnosti, ki jih lahko vpišemo posamezni osebi, pa je ogromno - 15 osebnih podatkov (vključno z navadnim poštnim naslovom), 9 poslovnih podatkov ter poleg slike še enkrat po 14 podatkov. Vse zapise lahko razporejamo v skupine, in jim lahko določimo lastno zvonjenje.

Urejanje imenika je v telefonu seveda precej zoprno opravila, zato lahko za to uporabimo druge načine. Posamezen zapis lahko pošljemo kar iz kakšnega Contact Managerja, ki ga uporabljamo na dlančniku, ali pa direktno iz imenika kakšnega drugega telefona. Preizkusili smo s Sony Ericssonom T610 in Siemensom S45. Iz T610 nismo mogli prenesti ničesar, iz S45 pa se je prenesel cel imenik, in to v zelo kratkem času.

Največje pozitivno presenečenje pa je bila sinhronizacija z MS Outlookom. Za omenjeni telefon je namreč na voljo orodje za sinhronizacijo koledarja in imenika ter za arhiviranje (backup) oz. restavriranje (restore) podatkov. Sinhronizacija imenika z MS Outlookom je namreč na tem telefonu otročje lahko opravilo, kar za mnoge druge znamke ne moremo vedno trditi. Enako velja za arhivsko shranjevanje podatkov, ki deluje brez težav in shrani čisto vse podatke (imenik, slike, sporočila, nastavitve). Program lahko uporabimo le s pomočjo infrardeče povezave.

Sporočila

Telefon podpira kratka, obogatena, večpredstavna in elektronska sporočila. Kratka so res kratka, saj so lahko dolga le do 160 znakov, obogatena in večpredstavna pa nimajo nobenih posebnosti.

Proizvajalec navaja, da je možno na telefonu pregledovati poleg slikovnih tudi besedilne datoteke, med njimi celo formata .doc. Kar sicer drži, vendar le delno, saj smo odprli nekaj dokumentov, ki so bili pripeti e-pošti, ki jih je telefon sicer znal odpreti, vendar je prepoznal le majhen del besedila. Hitremu prenosu podatkov preko protokola GPRS pa gre zahvala, da je odjemalec elektronske pošte v tem telefonu zelo uporabna zadeva.

Seznami klicev, števci

Sezname klicev najdemo tam, kjer bi logično morali biti povsod - pri izbiri za klicanje. Klici istega dne so opremljeni z datumom in uro, ostalih dni pa samo z datumom.

Nastavitve (profili, melodije, slike..)

Telefon podpira različne vrste formatov slik in melodij. Slike lahko prenesemo na telefon preko e-pošte, drugi načini (preko WAP-a, kabla ali IR vmesnika) pa niso možni. Za nameščanje novih melodij je še slabše, saj lahko le-te samo sestavimo, naložiti pa jih ne moremo na noben način. No, vsaj nam ni uspelo. Tako smo bili pri izbiri melodij za zvonjenje omejeni samo na že prednaložene oz. na tiste, ki smo jih sestavili sami. Za pisanje nove melodije pa bomo potrebovali nekaj znanja iz glasbe ali pa direktno prerisovanje not iz kakšne skladbe.

Zaslon lahko precej prilagodimo svojemu razpoloženju, saj lahko spreminjamo barve (tako za ozadje kot tudi pisavo) ali pa vklopimo sliko.

Profili so klasika, vendar z opombo, da prednastavljenih ne moremo spreminjati.

Pripomočki (koledar, igre, alarmi...)

T919 ima vgrajen zmogljiv koledar, z možnostjo vpisovanja ponavljajočih dogodkov. Budilka kot posebna opcija ne obstaja, "težavo" pa rešimo z vpisom opomnika v koledar, ki mu določimo dneve, ko naj se ponavlja. Poleg kalkulatorja, prikaza svetovnih časov in treh iger ima telefon vgrajen tudi MP3 predvajalnik. Glasbo naložimo na zunanjo pomnilniško kartico kar preko USB kabla. Ob tem je potrebno poudariti, da tisti čas, ko je telefon povezan z računalnikom preko kabla, nismo dosegljivi, saj se avtomatsko izklopi antena in s tem seveda vse funkcije omrežja.

Fotografiranje

Vgrajen fotoaparat v nobenem smislu ne izstopa od drugih take vrste. Na voljo imamo tri različne velikosti slik, in sicer 352 x 288, 118 x 167 (primerno za sporočila MMS) ter 256 x 118 (velikost za ozadje) v treh različnih kakovostih. Poleg velikosti, ki jo (pohvalno) izbiramo s pritiski na ikono, lahko določimo še, v kakšnih pogojih slikamo. Vgrajen je tudi samosprožilec, ki ima privzeto nastavljeno 10 sekund zakasnitve.

Posnete slike pregledujemo z vgrajenim fotoalbumom, na računalnik pa jih lahko prenesemo s pomočjo e-pošte, sporočil MMS ali programa za arhiviranje, kjer označimo, da želimo ustvariti tudi mapo s slikami.

Prenos podatkov

T919 je eden redkih telefonov, ki ima vgrajen prenos podatkov GPRS razreda 10. Tako postane WAP-anje precej udobno (in predvsem hitro), k čemur pripomore še velik zaslon. Še najbolj pa se hiter GPRS pozna pri prebiranju e-pošte in v navezi z osebnim računalnikom. Vgrajen infrardeči vmesnik lahko uporabimo za povezavo z računalnikom, nastavitev povezave pa je preprosta, saj za razliko od drugih proizvajalcev mobilnih telefonov Tel.me T919 ne potrebuje svojih gonilnikov za modem. Tako le vpišemo potrebne podatke (številko in APN). Na testu je bila povprečna hitrost prenosa podatkov ves čas preko 5 KB/s, kar je precej zadovoljivo (sobotno dopoldne, Gorenjska, operater Si.mobil).

Telefon je za testiranje posodil Si.mobil.